Bandero glej vihrati …

11.04.2014

»Je pa b'lo enkrat, za veliko noč je bilo, je Glorija zmerom križ nosil. Pridejo vunta iz cerkve, Glorija tam stoji, pa ga eden vpraša: 'Kje pa te maš križ?' 'O, tega hudiča sem pa pozabil.' Tega še dolgo nismo mogli pozabit.«

Citat iz letošnjega Zbornika ob 6. razstavi pirhov in bander slovenskih pokrajin priča o bogastvu slovenskega življa, ki se razodeva ne le v pričujočem zborniku, temveč tudi na razstavi v Centru DUO Veržej.

Na letošnji razstavi se predstavlja 36 posameznikov in društev iz Pomurja in drugih delov Slovenije, Hrvaške in Avstrije ter 17 šolskih skupin in skupin vrtcev s področja SV Slovenije. Skupaj je razstavljenih kar 719 pirhov, ki se jim letos pridružuje 18 bander iz posameznih slovenskih pokrajin.

Na razstavi bander smo uspeli zbrati primerke z večine slovenskih pokrajin, vse pa odražajo ljudsko pobožnost, po navadi k določenemu svetniku nekega okolja ali priprošnjiku cehovske skupnosti. Bandera so bolj ali manj ohranjene, večina še jih je v uporabi, marsikje pa so spravljene v kakšnem zaprašenem cerkvenem podstrešju in so luč sveta ponovno zagledale prav zaradi letošnje razstave.

Ob odprtju je v polni Puščenjakovi dvorani potekal krajši program. Zbrane sta nagovorila župan Veržeja Slavko Petovar ter direktor Marianuma Janez Krnc. Škof ordinarij dr. Peter Štumpf je ob prebranem evangeljskem odlomku in blagoslovitvi razstave povzel zanimiv kratek zgodovinski pregled o smislu in namenu bandera, prapora ali zastave, ki skozi vso zgodovino pomenijo ponos, moč in veljavo skupine, družbe, države. Vodja Centra DUO Ivan Kuhar je predstavil vsebino zbornika, ki sta ga uredila Janez Krnc in Jelka Pšajd iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota.

Vsem pozdravom in nagovorom je bil skupen pozitivni pogled in volja do razbitja okov, ki nas težijo v vsakdanjem življenju po zgledu Odrešenikovega vstajenja, čemur je priča tudi razstav pirhov in bander. Program sta popestrila Mirjam Ivančič s flavto in Dominik Černjavič s kitaro iz Glasbene šole Ljutomer, z izbrano besedo pa ga je po dolgem času ponovno z veseljem povezala gospa Marja Dolamič.