V osrčju Murskega polja, ravnini na desnem bregu reke Mure, vpeti med radgonsko-kapelske in ljutomersko-ormoške gorice, leži župnija Veržej, z lično cerkvijo svetega Mihaela nadangela. Veržej je bil nekdaj del župnije Križevci in Verženci so si veliko prizadevali, da bi dobili svojo župnijo.
Mura je namreč pogosto poplavljala in s tem zelo otežila ali celo onemogočila ljudem, da bi prišli do župnijske cerkve v Križevcih, pa tudi tamkajšnjim kaplanom, da bi prihajali v Veržej. Tako so ljudje ostajali brez nedeljske maše, otroci brez potrebnega pouka v veri, bolniki brez zakramentov.
Zaradi takih težav je Veržej dobil svojega duhovnika, vendar je ostal Veržej še naprej del križevske župnije. S tem pa so nastopile druge težave, bolj finančne narave. Za duhovnikovo vzdrževanje so Verženci plačevali 300 florintov v srebru. Kljub temu bremenu so imeli v Veržeju samo mašo. Vse drugo pa sta opravljala župnik in kaplan od Sv. Križa. Imela sta še naprej vse pogrebe, pobrala vso štolnino, bero in podobno. Toda vse prošnje in peticije k dekanu v Radgono ali škofijskemu ordinariatu v Sekau so bile zaman.
Spremembe so nastale šele ko so se s škofom Slomškom spremenile škofijske meje. Slomšek je namreč leta 1859 škofijski sedež iz Št. Andraža na Koroškem prenesel v Maribor, s tem pa so kraji med Muro in Dravo prišli v lavantinsko, danes mariborsko škofijo. Leta 1861 je bil škof Slomšek na kanonični vizitaciji v Veržeju in verjetno je v Veržeju tudi birmoval. Takoj ko so se razmere spremenile (umrl je tudi največji nasprotnik samostojne župnije v Veržeju, križevski župnik Alojzij Manner), so Verženci ponovno vložili prošnjo, da bi se beneficij v Veržeju povzdignil v kuracijo in se izločil iz župnije Križevci. Slomšek je takoj sestavil odgovor, a je umrl še preden je izdal odlok. Odlok o samostojni kuraciji v Veržeju je bil v veselje vseh tržanov izdan 31. decembra 1862. Prvi redni kurat v Veržeju je bil Anton Stranjšak doma iz Bučkovec pri Mali Nedelji.
Šele po devetnajstih letih je Veržej vendarle postal samostojna župnija in prvi samostojni verženski župnik Lovro Janžekovič je nastopil svojo službo 1. oktobra 1881. Župnik Janžekovič je bil blaga duša. Zanimal se je za trško zgodovino in je bil prvi duhovnik v Veržeju, ki je vse matične knjige pisal v slovenskem jeziku. Za poživitev slovenske zavesti se je na njegovo pobudo v Veržeju že leta 1890 ustanovilo Bralno društvo.
Po smrti župnika Janžekoviča so župnijo sprejeli salezijanci, ki so iz Marijanišča že za časa Janžekoviča veliko pomagali v župniji.
Verženski župniki od ustanovitve samostojne župnije pa do danes:
1. JANŽEKOVIČ Lovro (1881 - 1921)
2. VOLČIČ Franc (1921 - 1922)
3. PEROVŠEK Ivan (1922 - 1929)
3. TKALEC Josip (1929 - 1931)
4. KLEMENŠEK Anton (1931 - 1941)
5. KOSTANJEVEC Jože (1945 - 1948)
6. ŠPAN Jože (1948 - 1950)
7. DÜNDEK Franc (1950 - 1956)
8. ZRIM Jože (1956 - 1958)
9. KOSTANJEVEC Jože (1958 - 1965) ponovno
10. PUŠNIK Jože (1965 - 1976)
11. MAROŠA Martin (1976 - 1988)
12. ŽABOT Janez (1988 - 1991)
13. MARŠIČ Franc (1991 - 1998)
14. KAVAŠ Franc (1998 - 2000)
15. ŠTUMPF Peter (2000 - 2003)
16. RAKOVNIK Mirko (2003 - 2006)
17. KRNC Jožef (2006 - 2013)
18. BREČKO Jože (2013 - 2017)
19. POZDEREC Jože (2017)