1815, 16. avgust
Janez Bosko se rodi v Becchijih, v naselju Morialdo, v okraju Castelnuvo d'Asti. Njegova starša sta bila Franc in Marjeta Occhiena. Franc je v prvem zakonu imel dva otroka: Antona, rojenega 1808, in Marijo Terezijo, rojeno 1810, ki je umrla dva dni po rojstvu.
1817
Umre Franc Bosko in zapusti sirote Jožefa in Janeza (sinova, ki ju je imel v zakonu z Marjeto) in Antona.
1824
Skrivnostne sanje razodenejo Janezu Bosku poslanstvo, za katero ga je določil Bog: poskrbeti za zapuščene fante, ki so zašli na stranpota.
1826
Janez gre k prvemu obhajilu.
1827, februar
Zaradi nasprotovanja polbrata Antona, ki ni hotel, da bi Janez študiral, zapusti rojstno hišo in gre za hlapčka na kmetijo Moglia v Moncucco.
1829, november
Ko se vrne s kmetije Moglia, gre v šolo k staremu don Calossu v Morialdo.
1830, november
Umre don Calosso. Anton se ženi in pozabi na nasprotovanje Janezu, ki začne hoditi v javno šolo v Castelnuovo.
1831, 4. november
Janez gre v Chieri. Tu ostane deset let. Živi pri različnih gospodarjih in si plačuje stanarino s številnimi dejavnostmi. Hodi v javne šole.
1832
Med šolskimi tovariši ustanovi Združenje veselja, ki ima naloge: natančno izvrševati krščanske in poklicne dolžnosti in gojiti veselje.
1833
Janez prejme zakrament svete birme v Butiglieri d'Asti.
1834
Sklene prijateljstvo z Alojzijem Comollom, prvim "svetim fantom", ki ga je srečal v svojem življenju.
1835, oktober
Sprejme kleriško obleko in vstopi v semenišče v Chieriju. Odloči se, da bo postal duhovnik.
1839
Smrt Alojzija Comolla in njegova prikazen v spalnici semeniščnikov. Resna bolezen.
1841, 29. marca
Prejme red diakonata.
1841, 5. junija
Torinski nadškof msgr. Fransoni posveti v nadškofijski kapeli Janeza Boska za duhovnika. Naslednji dan daruje prvo mašo pri oltarju Angela varuha v cerkvi sv. Frančiška Asiškega. Cafassa si je izbral za duhovnega voditelja.
1841, jeseni
Se odpove različnim ugodnim službam in vstopi v Cerkveni konvikt pri sv. Frančišku Asiškem v Torinu z namenom, da bi izpopolnil svoje študije. Ogleda si dušnopastirske okoliščine v mestu in odkrije težek položaj mladine, ki ga je povzročila "industrijska revolucija", ki vdira v mesto.
1841, 8. december
V zakristiji cerkve sv. Frančiška Asiškega naleti na Jerneja Garellija iz Astija. Njega in njegove tovariše povabi na tedensko srečanje.
1844, jeseni
Začne se "preseljevanje" don Boskovega oratorija na razne kraje: pri ustanovi markize Barolo, na pokopališču sv. Petra v vezeh, pri Mestnih mlinih, v hiši Moretta, na travniku bratov Filippi. Zaradi glasnosti jih ljudje ne morejo trpeti. Don Boska imajo za upornika in celo za norca.
1845, september
Ko je don Bosko s svojim Oratorijem pri Mestnih mlinih, pride do življenjsko pomembnega srečanja: približa se mu 8-letni bledikav deček, sirota po očetu, Mihael Rua. Postal bo njegova desna roka in prvi naslednik pri vodstvu salezijanske družbe.
1845, oktober
Izda Cerkveno zgodovino za rabo v šolah. Sledijo Svetopisemske zgodbe (1847), Decimalni metrski sistem (1848), Zgodovina Italije (1855) in druge knjige.
1846, 12. april
Velikonočna nedelja. Oratorij se preseli v lopo, ki jo je don Bosku dal v najem Franc Pinardi v Valdoccu in ki pomeni dokončno stalno bivališče.
1846, julij
Don Bosko zboli na smrt. Fantje iz Oratorija izprosijo od Marije njegovo zdravje.
1846, 3. november
Po dolgem okrevanju v Becchih se don Bosko vrne s svojo materjo Marjeto v Oratorij. Ta postane mati fantov Oratorija. V dveh v najem vzetih sobah se začne šolski pouk.
1846, december
Don Bosko najame celo Pinardijevo hišo in omogoči odločilni razvoj večernih šol.
1847, 12. april
V Oratoriju ustanovijo prvo cerkveno družbo za vajence: družbico sv. Alojzija.
1847, maj
Don Bosko prenoči v kuhinji prvega fanta, ki želi ostati pri njem. Fant je prišel iz Valsezije. Istega leta začne don Bosko duhovne vaje za svoje fante. Odslej jih bo prirejal vsako leto. Z njihovo pomočjo odkriva salezijanske poklice.
1847, december
V bližini Porte Nuove odpre drugi oratorij in ga postavi v varstvo sv. Alojzija.
1848, februar
Don Bosko zavrne ponudbo markiza Roberta d'Azeglia, da bi se s svojimi fanti udeležil političnih prireditev: "Danes in vedno hočem ostati zunaj politike."
1848, marec
Izbruhne prva vojna za italijansko neodvisnost. Med don Boskovimi sodelavci se uveljavi politika in proti njemu nahujskajo starejše fante iz oratorijev v Valdoccu in sv. Alojzija. To pomlad nekdo skozi okno lope kapelice strelja na don Boska.
1848, jesen
Prvi fant iz Oratorija, Savio Ascanio, obleče duhovniško obleko. Ostane pri don Bosku in mu pomaga pri delu. Zaradi izgubljene bitke kralja Karla Alberta izbruhnejo neredi v Torinu.
1849
Januarja umre don Boskov polbrat Anton, star komaj 41 let. Februarja ustanovi don Bosko časopis Prijatelj mladine. To je majhen neuspeh, ker mora časopis po 61 številkah prenehati izhajati. Ko zaprejo nadškofijsko semenišče, sprejme don Bosko v Oratorij semeniščnike, ki lahko tam nadaljujejo študij.
1850
Don Bosko ustanovi v Oratoriju Družbo medsebojne pomoči za mlade delavce.
1851
Don Bosko kupi Pinardijevo hišo, ki jo je do tedaj imel samo v najemu. Začne z gradnjo cerkve sv. Frančiška Saleškega, ki bo končana in posvečena leta 1852. Podpiše prve vajeniške pogodbe za fante, ki hodijo na delo v mesto, kar je mnogo pred sindikalnimi zaščitami mladih delavcev takratnega časa.
1852
Eksplozija smodnišnice na pol poruši Pinardijevo hišo in postavi Oratorij na težko preizkušnjo.
1853
Don Bosko ustanovi Katoliško čtivo, majhne knjižice za krščanski pouk ljudstva. Izhajale naj bi mesečno. Začnejo obratovati prve delavnice v Oratoriju in uvedejo notranje šole.
1854, 26. januar
Don Bosko predlaga štirim fantom (Rua, Cagliero, Rocchietti, Artiglia) ustanovitev "salezijancev" z obljubo "ljubezni do bližnjega".
1854, poletje
V Torinu izbruhne kolera. Don Boskovi fantje se odlikujejo v strežbi bolnikov. Don Bosko jim zagotovi, da noben ne bo zbolel, če se bodo ohranili v Božji milosti in bodo imeli okoli vratu obešeno Marijino svetinjico.
1854, 29. oktober
V Oratorij vstopi Dominik Savio, "sveti deček".
1855, 25. marec
Mihael Rua naredi obljubo čistosti, uboštva in pokorščine vpričo don Boska. Je prvi salezijanec.
1856, 8. junij
Dominik Savio ustanovi Brezmadežne. To je krdelce izbranih fantov, ki sodelujejo z don Boskom pri asistenci in vzgoji tovarišev.
1856, 25. november
Umre mati Marjeta, stara 69 let.
1857, 9. marec
Umre Dominik Savio. Don Bosko kmalu napiše njegov življenjepis; doživel je mnogo izdaj. Pij XII. razglasi 1954 Dominika Savija za svetnika.
1857
Don Bosko začne sestavljati Pravila za salezijance.
1858
Prvo don Boskovo potovanje v Rim. Papežu želi predstaviti svojo ustanovo. Pij IX. ga povabi, naj zapiše čudežne dogodke z začetka svojega dela.
1859
Druga italijanska vojna za neodvisnost, ki se konča s krvavo bitko pri Solferinu. Don Bosko je zapisal: "Po bitki pri Solferinu sem vedno trdil, da je vojna nekaj strašnega, in prepričan sem, da je nasprotna ljubezni."
1859, 18. december
Uradno je ustanovljena Salezijanska družba. Z don Boskom je vsega 18 salezijancev.
1860
Umre don Cafasso, veliki don Boskov duhovni svetovalec. Eden prvih don Boskovih fantov je posvečen v duhovnika.
1861
Štirinajst salezijancev ustanovi "skrivno družbo", ki se zaveže, da bo zapisovala vse, kar dela don Bosko.
1862
Umre Jožef, don Boskov brat, star 49 let.
1863
Don Bosko odpre prvo salezijansko hišo zunaj Torina, "malo semenišče" v Mirabellu na Monferatskem. Za ravnatelja postavi Mihaela Ruo. Zanj napiše "zaupna navodila", ki predstavljajo enega izmed stebrov salezijanske vzgoje.
1864, marec
Položijo temeljni kamen za svetišče Marije Pomočnice v Valdoccu.
1866
Don Bosko posreduje med Svetim sedežem in italijansko vlado za nastavitev 45 pregnanih škofov.
1867
Pij IX. ponovno ukaže don Bosku, naj zapiše čudežne dogodke z začetka svoje ustanove. Večji del teh "spominov" je don Bosko potem zapisal med 1873 in 1875.
1868, 9. junij
Posvetitev svetišča Marije Pomočnice.
1869, 1. marec
Sveti sedež potrdi Salezijansko družbo.
1869
Don Bosko začne izdajati Knjižnico italijanske mladine z namenom, da bi dal mladim študentom v roke stare italijanske klasike, očiščene besedil, ki niso v skladu z dostojno vzgojo. Knjige naj bi izhajale mesečno. Od 1869 do 1885 jih je izšlo 204. Don Bosko ustanovi Združenje častilcev Marije Pomočnice.
1871, 26. november
V Torino pride nov nadškof msgr. Gastaldi, ki ga je Pij IX. imenoval na priporočilo don Boska.
1871, 26. november
Don Bosko nevarno zboli, medtem ko je na obisku v salezijanskem domu v Varazzah. Bolezen traja 50 dni.
1872, 5. avgust
Ob salezijanski družbi zraste Družba hčera Marije Pomočnice. Predstojnica je Marija Mazzarello, ki skupaj z desetimi dekleti prejme redovno obleko in naredi zaobljube.
1873
Umre don Borel. Začnejo se nasprotja med nadškofom Gastaldijem in don Boskom.
1874, 3. april
Sveti sedež dokončno odobri Pravila salezijanske družbe.
1875, 11. november
Začetek salezijanskih misijonov. Pod vodstvom Janeza Cagliera odpotuje v Južno Ameriko prvih deset misijonarjev.
1876
Z dovoljenjem Svetega sedeža don Bosko ustanovi salezijanske sotrudnike kot tretji red salezijanske družbe. Njihov namen je "pomagati Cerkvi, škofom in župnikom pri uresničevanju dobrega v duhu salezijanske družbe".
1877
V Lanzu nad Torinom se zbere prvi vrhovni zbor Salezijanske družbe. Prve hčere Marije Pomočnice odpotujejo v misijone z namenom, da podprejo misijonsko delo salezijancev. Začne izhajati Salezijanski vestnik, ki naj bi povezoval don Boska in sotrudnike kot "salezijance v svetu". Salezijanski vestnik objavlja pisma misijonarjev, milosti Marije Pomočnice in zgodovino Oratorija.
1878
Smrt Pija IX. Don Boska sprejme v avdienco novi papež Leon XIII.
1879
Prvi salezijanski misijonarji vstopijo v Patagonijo.
1880
Leon XIII. zaupa don Bosku zidavo svetišča presvetega Srca Jezusovega v Rimu.
1881
Umre Marija Dominika Mazzarello, soustanoviteljica hčera Marije Pomočnice.
1883
Don Bosko je štiri mesece na potovanju po Franciji, kjer zbira denar za dograditev cerkve Srca Jezusovega v Rimu. V Torinu postane novi nadškof kardinal Alimonda, dolgoletni prijatelj in občudovalec don Boska.
1884, 7. december
Eden prvih don Boskovih fantov, Janez Cagliero, je posvečen za škofa. Takoj odpotuje v misijone v Južno Patagonijo. Pozneje je bil izbran za kardinala.
1886
Don Bosko potuje v Španijo, kjer nabira prispevke za cerkev Srca Jezusovega in za salezijanske ustanove. Potovanje, ki začenja zmagoslaven pohod salezijanske družbe v Španiji.
1887
Don Bosko je zadnjikrat v Rimu na posvetitvi svetišča presvetega Srca Jezusovega. Njegovo zdravje je skoraj uničeno.
1888, 31. januar
Zjutraj ob pol petih don Bosko umre.
***
1907, 23. junij
Sv. Pij X. don Boska razglasi za častitljivega.
1929, 2. junij
Papež Pij XI. ga razglasi za blaženega.
1934, 1. april
Papež Pij XI. ga razglasi za svetnika.