 |
 |
 |
Zemljanka je preprosto slovansko bivališče oz. stanovanjska jama, za katero je značilno, da je bila vkopana v zemljo, zgornji, nadzemni del pa je bil pokrit z dvokapno strešno konstrukcijo, ki je segala do tal. Narejena je bila iz drobnih lesenih kolov, prepleta vejevja, slame ali trstike. Uporabljala se je za bivališče, shrambne in delovne prostore. Najdišče zemljanke je znano tudi v Veržeju.
Pobud za projekt Zemljanka je bilo veliko. Ena od teh je bila razstava z naslovom Tü mo – slovanska poselitev Prekmurja v Pomurskem muzeju v Murski Soboti. Slovanski priseljenci so med polji in potoki južno od Murske Sobote postavili preprosta bivališča v drugi polovici 6. stoletja. Skromni ostanki odkopanih grobišč, vodnjakov, peči, gospodarskih objektov in odkopanih zemljank ter lončenine so razširili obzorja o slovanski naselitvi v našem prostoru. To videnje in vedenje smo želeli v Veržeju na nek način obeležiti in arheološka odkritja na tem delu naše dežele predstaviti mlademu rodu in vsem obiskovalcem. Misel o aktivnem bivanju v Trio kampu za otroke, mladostnike in starejše je izzvala k razmišljanju o novih načinih bivanja, druženja in komuniciranja.
 |
 |
 |
Zavod Marianum Veržej je projekt »Doživljajski turizem v zemljanki« pridobil iz razpisa LEADER (LAS Prlekija), ki ga je razpisalo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS in je bil v višini 85 % financiran s strani Evropske unije. V Trio kampu smo tako izdelali repliko zemljanke, ki je namenjena spoznavanju slovanske kulture za različne šolske skupine ter posameznike. Veržej in Prlekija s petimi »sodobnimi« naselitvenimi slovanskimi zemljankami pridobivata bogato infrastrukturo skupnega družbenega pomena, hkrati pa se z izvedbo projekta spodbuja mehki turizem na podeželju. V Veržeju je evidentirano eno najstarejših arheoloških najdišč slovanske kulture pri nas in s projektom želimo to dejstvo približati obiskovalcem Prlekije.
Verjamemo, da Veržej s tem pridobiva lepšo celostno podobo, hkrati pa pomembno vpliva na ohranjanje kulturne dediščine in jo tako uspešno prenaša na različne ciljne skupine, predvsem za šolske in druge skupine, tudi v obliki socialnega turizma. Besedila o zemljankah so vzeta iz kataloga razstave Tü mo: slovanska poselitev Prekmurja. Avtor kataloga je Branko Kerman, izdal pa ga je Pokrajinski muzej Murska Sobota 2011. Načrt zemljank in zunanje ureditve je izdelala arhitektka Mima Suhadolc s sodelovanjem oblikovalke Evite Lukež. Slamnata kritina je rezultat usposabljanja za nacionalno poklicno kvalifikacijo slamokrovec, ki je potekalo pod mentorstvom slamokrovca Antona Golnarja.
