1815, 16. avgust
V vasi Becchi pri Torinu (Italija) se rodi Janez Bosko, ustanovitelj salezijancev, sotrudnikov in sester Hčera Marije Pomočnice.
1848, 4. januar
Rodi se Anton Puščenjak, darovalec svojega posestva za zavod Marijanišče.
1860, 20. december
Rodi se Tomaž Rantaša, dobrotnik in podpornik Marijanišča.
1876, 25. marec
Rodi se Franc Kovačič, pobudnik gradnje Marijanišča.
1861
Škof Anton Martin Slomšek [škof 1846–1862] v župniji sv. Križa opravlja kanonično vizitacijo in se ustavi tudi v Veržeju.
1891
Veržej postane župnija.
1903, 1. september
Anton Puščenjak napiše prvo oporoko in vse imetje daruje rodnim sestram, s pripombo, da jo lahko spremeni.
1903, 22. september
V dogovoru s sestrami spremeni oporoko in po nasvetu dr. Franca Kovačiča imetje daruje salezijancem,
da bi zgradili in odprli zavod za vzgojo mladine.
1908, 12. april
Anton Puščenjak s sestrami Frančiško, Elizabeto in Agnes ter župnikom Lovrom Janžekovičem podpiše darilno pogodbo, v kateri imetje daruje salezijanski družbi.
1908, 29. avgust
Škof Mihael Napotnik [škof 1889–1922] vrhovnemu predstojniku salezijancev Mihaelu Rui [vrh. predstojnik 1888–1910] pošlje uradno prošnjo, da bi salezijanci prišli v Veržej.
1908, 26. septembra
Iz Turina prispe negativen odgovor za sprejem Veržeja.
1909, 19. avgust
Anton Puščenjak v pismu škofu Mihaelu Napotniku še zadnjič potrdi svojo namero, da premoženje zapušča salezijancem.
1910, 10. julij
Franc Kovačič nadaljuje Puščenjakovo zamisel o zavodu in s sodelavci ustanovi gradbeno društvo Marijanišče z moškim in ženskim odborom.
1910, 18. marec
Škof Mihael Napotnik potrdi pravila Društva za izgradnjo Marijanišča.
1911, 20. avgust
Blagoslov temeljnega kamna za Marijanišče opravi ljutomerski dekan Martin Jurkovič (1847–1926).
1912, 28. marec
Vrhovni predstojnik salezijancev Pavel Albera [vrh. predstojnik 1910–1921] izda ustanovno listino za aspirantat v Veržeju.
1912-1919
Prvi ravnatelj salezijanske skupnosti in Marijanišča je Avrelij Guadagnini, doma iz italijanskih Dolomitov blizu Tridenta.
1912
Jeseni začne delovati nižja gimnazija in malo semenišče, v katerem so prevladovali dijaki nemške narodnosti,
a se jim že naslednje leto pridružijo Slovenci z obeh strani Mure.
1912, 27. oktober
Blagoslov in odprtje Marijanišča vodi mariborski škof Mihael Napotnik. V zavod se uradno in za stalno vselijo salezijanci.
1913, 8. september
Blagoslov zavodske kapele opravi mariborski škof Mihael Napotnik. Zbere se še več ljudi kot pri blagoslovitvi zavoda.
1913, 12. oktober
Jesenski izlet prazničnega oratorija v Marijanišču v gorice nad Ljutomerom.
1914, 16.-19. februar
Že drugo leto se odvije gospodarski tečaj s predavanji o svinjereji in krmilih, o zadružništvu in gospodarski politiki, o načelih družboslovja in o skrbi za človeško zdravje.
1914, 2. junij
Zavod obišče sombotelski škof grof Ivan Mikeš [škof 1911–1945]. Ob slovesu doda: »Veržejskega zavoda več ne pustim grajati in obrekovati, ker je tukaj vse v redu.«
1919, avgust
Prve redovne zaobljube v Marijanišču izpove Albin Fedrigotti (1902–1986) z Južne Tirolske, ki je bil kasneje 24 let v vrhovnem vodstvu salezijanske družbe in vikar vrhovnega predstojnika.
1919, jesen
Zavod zapustijo Nemci, Avstrijci in Madžari ter se vrnejo v novonastale zavode v svojih deželah.
1921, 17. september
Umre prvi veržejski župnik Lovro Janžekovič. Rodil se je leta 1842 v Sv. Tomažu pri Ormožu.
1921, 29. september
Vodenje župnije Veržej prevzamejo salezijanci. Župnijski upravitelj postane ravnatelj zavoda Franc Volčič.
Sprejem župnije je bila izjema in je bila prva župnija v srednji Evropi, katere vodstvo je bilo zaupano salezijancem.
1926, 24. november
Zavod v Veržeju obišče tretji don Boskov naslednik Filip Rinaldi [vrh. predstojnik 1921–1931].
1928, 12. november
Po 29-ih sejah Veržejci podpišejo pogodbo s falskim podjetjem (elektrarna) za dobavo elektrike.
1929, 20. januar
Ob štirih popoldne zasvetijo električne luči. Za to pridobitev je zaslužen salezijanec Jožef Tkalec (1897–1976), ravnatelj v Marijanišču in župnijski upravitelj v letih 1929–1931.
1929, 24. junij
Gojenci opravijo zadnje izpite na klasični gimnaziji v Mariboru in odidejo na svoje domove.
1930, 6. oktober
V prvem razredu nehajo poučevati nemščino in jo nadomestijo s francoščino.
1930, 30. oktober
Začetek del za gradnjo gospodarskega poslopja (danes Center DUO). Streha je bila končana do 30. maja 1931.
1935-1936
V šolskem letu 1934/35 so meseca junija dijaki izpite opravljali tako doma kot v Mariboru in po novem tudi na realni gimnaziji v Murski Soboti.
1940, 26. maj
Na praznik Marije Pomočnice so v avli Marijanišča slovesno odkrili spominski plošči Antonu Puščenjaku in Francu Kovačiču. Slovesnost je vodil rektor Univerze v Ljubljani, Matija Slavič.
1940-1941
V zadnjem šolskem letu je bilo v zavodu v petih razredih 110 dijakov.
1941, 1. april
Začetek druge svetovne vojne. Tudi Veržej občuti prve eksplozije in napade nemških letal. Na Muri razstrelijo mostove, prve ranjence pa prepeljejo v Salezijanski zavod, kjer jih je oskrbel Janez Špur.
1941, 27. april
Nemška vojska okupira Salezijanski zavod in iz njega odpelje vse duhovnike.
1941, 1. maj
Salezijanec pomočnik Ivan Bunderl postane upravitelj. V zavodu ostanejo le sobratje pomočniki in zaposleno osebje. Matija Kuhar (1905–1950), tudi pomočnik, postane delovodja.
1946
Povojna komunistična oblast nacionalizira Salezijanski zavod.
1946, 24. maj
Praznik Marije Pomočnice prvič obhajajo v župnijski cerkvi, saj v zavodu ni bilo več ne kapele Matere dobrega sveta ne salezijancev.
1949, 15. januar
Ministrstvo za prosveto LR Slovenije ustanovi mladinski dom, ki ima prostore v Salezijanskem zavodu.
1967-1973
Obdobje temeljite sanacije zavoda, gradnje nove osnovne šole v bližini ter prizidka ob zavodu.
1992
Salezijanski zavod po končani denacionalizaciji spet postane salezijanski, s prošnjo za sprejem vojnih beguncev iz republik nekdanje Jugoslavije.
1992, september
Veržej obišče salezijanski vrhovni predstojnik Egidij Viganò [vrh. predstojnik 1977–1995], posebej se sreča z begunci iz Bosne, ki so nastanjeni v zavodu.
1998, 14. september
V vrnjen Salezijanski zavod se ponovno vselita salezijanca Martin Maroša in Franc Maršič. Oživljati začneta tipično salezijansko poslanstvo z oratoriji in vodenjem skupin, ki prihajajo v Marijanišče na srečanja, duhovne obnove in prireditve.
2000
Začetek večletne postopne temeljite obnove vseh delov Salezijanskega zavoda, obujanje nekdanjih prireditev, kot so romarski shod Marije Pomočnice, organiziranje novih, kot so Čarna Mura, srečanje pevskih zborov, razvijanje programov in vključevanje v družbene tokove sodobnega sveta v strukturi Zavoda Janeza Smrekarja - OE Mavrica (2000–2005), predvsem na področju rokodelstva ter domače in umetnostne obrti.
2005, 29. december
Salezijanci ustanovijo Zavod Marianum za vzgojno-izobraževalno, socialno, kulturno in versko dejavnost z organizacijskima enotama Penzion Mavrica in Marijanišče, ki se ji v naslednjem letu pridruži še Center domače in umetnostne obrti.