Pogled v davno preteklost
Zgodovina Veržeja in njegov pomen sta tesno povezana z reko Muro. Že nekdaj je prav tu vodila čez Muro važna trgovska in vojaška pot, ki jo bilo potrebno vzdrževati in varovati. Po reki Muri so iz Gornje Štajerske in Solnograške v naše kraje dovažali sol in druge pomembne potrebščine, ki so jih skladiščili v Veržeju. Vse to so prebivalci Veržeja morali stražiti in braniti pred raznimi roparskimi tolpami, ki so čez reko Muro silili v naše kraje.
Veržej je bil v svoji zgodovini često žrtev roparskih tolp in vpadov. Kraj je še posebej veliko trpel pod Turki in Kruci. Leta 1605 so Turki požgali trg s cerkvijo vred. Kruci so bili bolj roparske tolpe kot vojaške čete, ki so v 17. in 18. stoletju iz Ogrske preko Mure prihajale ropat v naše kraje.
Iz teh časov so poznani hrabri verženski brambovci, imenovani "šicarji" (strelci), ki so zlasti po bitki s Turki pred Dunajem uživali takšen sloves, da jim je sam cesar Leopold I. podelil posebno priznanje in zastavo, ki so jo šicarji do 1. svetovne vojne ponosno nosili na vseh paradah. Nekatere junake izmed njih je ovekovečila ljudska fantazija, ki je spletla niz zanimivih zgodb, zlasti o slavnem Ropoši, strahu Krucev in Turkov. Celo Anton Aškerc mu je posvetil svojo pesem.
Zaradi te obrambne vloge, ki jo je imel Veržej, je bilo naselje kmalu povzdignjeno v trg in obdarovano z mnogimi privilegiji in pravicami. Postal je (takoj za Radgono) najvažnejši prehod preko Mure na vsem Spodnjem Štajerskem.
Čez verženske domačije pa niso šle samo vojne ujme in roparske tolpe, velikokrat je morila tudi kuga, še posebej leta 1520 in 1640, ko je rodovitno Mursko polje spremenila v eno samo veliko grobišče. Vmes pa še živinske bolezni in slabe letine, ki so s seboj prinesle lakoto in draginjo. Zato se ni čuditi, da je verno ljudstvo pri Telovskih ali žegnanjskih procesijah s takim zaupanjem in vero prosilo: "Kuge, lakote in vojske! Reši nas, o Gospod!"
Novejši časi so stoletja ponosnemu trgu začeli jemali njegove pravice drugo za drugo, tako da je Veržej po drugi svetovni vojni postal iz trga navadna vas, kot vse druge naokrog.
Po osamosvojitvi Slovenije so se tudi za Veržej začeli novi časi. Postal je samostojna občina, ki s svojimi 1400 prebivalci spada sicer med najmanjše v Sloveniji, a po pomenu se lahko kosa z mnogimi drugimi zvenečimi imeni.
Ime kraja
Ime kraja nekateri izvajajo prav iz tega obrambnega pomena, ki ga je imel trg Veržej. Beseda "Wernse", kakor je Veržej imenovan v starih listinah, namreč pomeni obramben nasip ali obrambno naselje v vodi, oziroma v močvirju.
Slovenska razlaga imena Veržej pa se naslanja na besedo rž in ržena polja, ki so valovila po obsežnih ravnicah vse naokoli. Zato bi se naj prvotno ime glasilo "v rži" ali "v erži", kar je dalo kasnejšo obliko Verži, oziroma sedanjo Veržej.