Jasno, a vetrovno in hladno vreme nas je spremljalo do Velehrada, največjega romarskega središča na Moravskem. Tu je bil sedež Metodove metropolije in sedež Velike Moravske. Ogledali smo si baziliko in mogočno cistercijansko poslopje. Pozornost sta pritegnila bogato izrezljan kor ter grobnica za glavnim oltarjem, kjer je pokopan kardinal Tomáš Špidlik, poznan tudi slovenskim bralcem in iskalcem. Na ogled muzeja keramike v bližnjem Tupesyju smo sicer prispeli prepozno, smo se pa zato vrnili v Velehrad in veselo kukali čez ograjo ter občudovali stare in še starejše hiške v etnološki vasi. Večerja nas je čakala pri salezijancih v Fryštáku, kjer vodijo Dom Ignacija Stuchlýja. Pravzaprav je ta hiša prva salezijanska hiša na Češkem, Ignac Stuchlý pa prvi češki salezijanec. Svojo salezijansko pot je začel v italijanskem Turinu, deloval v Gorici, v Veržeju ter na Rakovniku v Ljubljani, kjer je kot ekonom dokončal cerkev Marije Pomočnice. Nato pa salezijansko delo na Češkem zasejal prav v Fryštáku.
Naslednji dan smo se odpravili do tretjega največjega mesta na Češkem, ki je bilo v nekdajnih časih „jekleno srce republike“, kar se opazi tudi danes. Sprehodili smo se skozi center mesta Ostrava, občudovali tramvaje, na koncu pa smo se povzpeli še na 70 m visok stolp mestne hiše ter si ogledali mesto in našega direktorja Janeza, ki se je sončil na dvorišču pred mestno hišo. Na poti nazaj smo se ustavili še v Hukvaldyju in se povzpeli do obzidja mogočnega gradu na vrhu hriba. Seveda je bil že zaprt, zato smo ga želeli sedemkrat obhoditi, a smo prej obupali, saj je obzidje res dolgo, pa tudi v družbi jelenov in srnjadi se ni vsak dobro počutil.
Po obilni večerji in dobrem spancu ter osvežilni sv. maši v salezijanski skupnosti, ki smo ji sledili v češkem jeziku, smo se tretji dan odpravili do Marijinega romarskega svetišča na gori Hostyn. Veter in mrzlo vreme nas je spremljalo tudi v Olomoucu, ki spada med najlepša mesta na Češkem. Živahne ulice mestnega centra so nas vodile do neogotske stolnice sv. Vaclava, nato pa smo se porazgubili po toplih lokalih in butikih vsak po svojih opravkih. Na poti domov smo se ustavili še na bližnjem hribu Svatý Kopeček, kjer stoji mogočna Marijina cerkev s samostanskim kompleksom in odličnim pogledom na Olomouc.
Zadnji dan smo se poslovili od salezijancev in zaposlenih, ki pridno obnavljajo svoj dom ter se podali do Brna, drugega največjega češkega mesta. Tudi tukaj smo občudovali gotsko stolnico in se sprehodili po starem mestnem jedru, nato pa se porazgubili po mestnih kotičkih, ki ponujajo od kave do spominkov in knjig. Čeprav smo spoznali veliko novega, pa je bil izlet prava izbira za spoznavanje delovanja salezijanskih ustanov v drugih državah, naše medsebojno povezovanje in prizadevanje za nadaljnje služenje našim gostom in obiskovalcem v salezijanskem duhu.
