Marijanišče in Veržej sta se tudi letos spomnila velikega rojaka dr. Franca Kovačiča pri sveti maši in na kulturnem večeru. Ta je potekal v spomin na 90. obletnico pomurske železniške proge, ki poteka tudi skozi Veržej in jo prav letos obnavljajo, elektrificirajo, Veržej pa bo spet dobil novo postajo z ustrezno infrastrukturo.
V župnijski cerkvi sta zanj in za dobrotnike Marijanišča ob lepi udeležbi faranov somaševala župnik Jože Brečko in duhovni pomočnik Mirko Rakovnik. Množica, ki se je še povečala, se je nato preselila v Kovačičevo dvorano Zavoda Marianum, kjer je sledil kulturni večer.
Glavni gost, veliki poznavalec slovenskega prometa in redni gost Penziona Mavrica, je bil g. Karel Rustja. V dobri uri je predstavil potrebe in ideje za začetek železnice, se sprehodil po zgodovini in se podrobneje ustavil v naših krajih od Avstro-Ogrske do rajnke Jugoslavije in vse do danes. Poudarek njegovega neverjetnega poznavanja pa je bil na pomurski progi, ki letos praznuje svojo 90. obletnico. Prikazal nam je skoraj vse vidike, ki so povezani z načrti in gradnjo te proge.
Seveda so Veržejci najbolj prisluhnili omembi domačega dela proge s postajo, ki pa na žalost ni nikoli v celoti zaživela. Zanimiv razplet je skozi vojno in povojno zgodovino doživel tudi železniški most čez Muro. Da se iz napak in politike prav nič ne naučimo, pove tudi gradnja te proge, ki je bila zgrajena na hitro in zato slabo in nepopolno. Tudi varčevanje po nareku politike na račun strokovnosti je bila velika škoda, saj je Mura prav v Veržeju že leto po izgradnji pokazala svojo moč. Ko so Veržejci dobili dovoljenje za preboj železniškega nasipa v dolžini pet metrov zaradi odvodnjavanja poplav, je odtekajoča voda odnesla nasip v dolžini 22 metrov.
Takih in podobnih zgodb o odseku te proge so zadovoljni udeleženci slišali še veliko. Med njimi je bil tudi veržejski župan Slavko Petovar, ki je ob uvodnem nagovoru potegnil vzporednico med železnico in dr. Kovačičem, ki je zgradil Marijanišče: oba sta Veržeju prinesla napredek in razvoj. Temu je pritegnil tudi predavatelj Rustja, ki je posebej omenil, da je bila duhovščina tista, ki se je marsikje zavzela za načrtovanje in gradnjo železniških prog.
Navzoče je pozdravil tudi direktor Zavoda Marianum Janez Krnc, kulturni večer je povezoval Ivan Kuhar, z ubranim petjem pa so večer popestrili člani Moške vokalne skupine KD Slavko Osterc pod vodstvom Tatjane Rozmarič-Poštrak.
Besedilo in foto: M. S.
