V devetdnevnici pred praznikom župnijskega zavetnika sv. Mihaela in stoletnice Marijanišča se Veržej na prvi pogled umirjeno pripravlja na vse slovesnosti. V cerkvi se vsak večer vrstijo premišljevanja o naši veri, v molitvenih urah pred Najsvetejšim pa se zahvaljujemo in prosimo za Božje milosti. Navidezna umirjenost pa se že umika konkretnim pripravam, potrebnim za lep potek nedeljskega duhovno-družabnega srečanja.
Razveseljivo je, da so se »vrle žene« zbrale tako v Bunčanih kot na Kolodvorski v Veržeju k pletenju vencev za okrasitev župnijske cerkve in prireditvenega šotora. Pa ne zaradi same lepote, temveč zaradi obuditve starega običaja in s tem povezovanja ter druženja sosedov in znancev.
Prav tako je na pomoč k postavitvi velikega šotora na dvorišču Marijanišča prihitela četa domačih možakarjev. Prav bo prišel v vsakem vremenu, pod njim pa se bo slavje lahko odvijalo nemoteno v soncu ali dežju.
Tudi v Marijanišču vsi zaposleni pridno pripravljajo in čistijo prostore, medtem, ko že prihajajo prvi gostje polnozasedenega penziona Mavrica. Še nekaj sestankov in vaj čaka vse nastopajoče, prostovoljci pa bodo imeli ob koncu tedna še veliko dela za vse malenkosti, ki na takem slavju ne morejo manjkati. Še sreča, da vse poteka pod budnim varstvom sv. Mihaela in v zaupanju Mariji, Materi dobrega sveta, ki je zavetnica stoletnega Marijanišča.
