Zemljanka je preprosto slovansko bivališče oz. stanovanjska jama, za katero je značilno, da je bila vkopana v zemljo, zgornji, nadzemni del, pa je bil pokrit z dvokapno strešno konstrukcijo, ki je segala do tal. Narejena je bila iz drobnih lesenih kolov, prepleta vejevja, slame ali trstike. Uporabljala se je za bivališče, shrambne in delovne prostore. Najdišče zemljanke je znano tudi v Veržeju.
Pobud za projekt Zemljanke je bilo veliko. Ena od teh je bila razstava z naslovom Tü mo – slovanska poselitev Prekmurja, v Pomurskem muzeju v Murski Soboti. Slovanski priseljenci so med polji in potoki južno od Murske Sobote postavili preprosta bivališča v drugi polovici 6. stoletja. Skromni ostanki odkopanih grobišč, vodnjakov, peči, gospodarskih objektov in odkopanih zemljank ter lončenine so razširili obzorja o slovanski naselitvi v našem prostoru.
Pobudo za nastanek projekta so dali vsi, ki se v Zavodu Marianum trudijo razširiti in popularizirati svoj program z dodatno ponudbo odraslim in otrokom. Misel o aktivnem bivanju v Kampu Trio v Veržeju za vse: otroke, mladostnike in starejše izziva k razmišljanju o novih načinih bivanja, druženja in komuniciranja.
Poleg same replike Zavod Marianum Veržej z vzpostavitvijo petih naselitvenih »sodobnih« slovanskih zemljank pridobiva bogato infrastrukturo skupnega družbenega pomena, hkrati pa se z izvedbo projekta spodbuja mehki turizem na podeželju. V Veržeju je evidentirano eno najstarejših arheoloških najdišč slovanske kulture pri nas in s projektom »Doživljajski turizem v zemljanki« želimo to dejstvo približati obiskovalcem Prlekije.
Sodobne zemljanke je oblikovala Evita Lukež, načrte pa izdelala arhitektka Mima Suhadolc.
