"Polarni" mraz ni bila ovira, da se zaposleni in sodelavci naše hiše ne bi podali na letno ekskurzijo, izlet in romanje. Tokrat smo si ogledali nekaj biserov sosednje Madžarske, prvič z vodičem, salezijanskim študentom Vilmošem Švarcem, ki nas je reševal jezikovnih zagat in odlično vodil po poteh madžarske zgodovine, umetnosti in duhovnosti.
Prvi dan nas je pot vodila do zaledenelega Balatona in kraja Tihany, kjer smo si ogledali znamenito benediktinsko cerkev in samostan. Sprehodili smo se skozi idilično vas vse do jezera, kjer smo preizkusili trdnost ledu, ki se pod našo težo ni vdal. Dalje nas je pot vodila do večerno ožarjenega Székesfehérvára in naprej do Péliföldszentkereszta, kraja sredi ničesar, kjer smo se udomačili v salezijanskem domu.
Naslednji dan smo prehodili in prevozili Budimpešto. Ogledali smo si Citadelo, cerkev v skali, Matijevo cerkev v Budimu in stolnico v Pešti. Večino so še najbolj očarali po Donavi plavajoči ogromni kosi ledenih plošč. Vsak je okusil duhovne in turistične čare madžarskega glavnega mesta, dan pa smo zaključili v Clarisseumu, kjer je deloval salezijanski brat Štefan Sandor, ki je leta 1953 pretrpel mučeniško smrt in ga je Cerkev razglasila za blaženega.
Zadnji dan smo si ogledali še največjo madžarsko stolnico v Esztergomu in se podali po nakupih v Györ ter skupno druženje zaključili v prijetni čardi blizu slovenske meje. Dnevi skupnega druženja so zaposlene in sodelavce medsebojno povezali, mladi vodič pa je uspešno preživel ognjeni krst in se kot enakopraven član vključil v pisano druščino, na katerem stoji veržejsko Marijanišče.
