Andrej Majcen se je rodil leta 30. septembra 1904 v Mariboru, umrl pa na svoj rojstni dan leta 1999 na Rakovniku v Ljubljani. Dobrih deset let po njegovi smrti, 24. septembra 2010, se je v Ljubljani začel škofijski postopek za njegovo beatifikacijo, ki se je slovesno sklenil na Majcnovo nedeljo, 29. septembra 2019.
Duhovnik je postal leta 1933, dve leti pozneje pa odšel v misijone na Daljni vzhod. Misijonsko poslanstvo je začel ob slovenskem misijonarju msgr. Jožefu Kerecu in na kitajskem ozemlju deloval 22 let. Misijonski razcvet je prekinila kitajska komunistična diktatura pod Mao Cetungom.
Leta 1952 je odšel v Vietnam. V času njegovega poslanstva je tam divjala ameriško-vietnamska vojna, Majcen pa je neustrašno delal, zlasti na področju vzgoje domačih duhovnih poklicev. V Vietnam je prišel kot prvi salezijanski misijonar, ko pa je odhajal kot zadnji tujec, je za njim ostalo nad 130 salezijancev.
Zadnjih dvajset let življenja je preživel v Ljubljani na Rakovniku, kjer je bil duša misijonske animacije, zavzet in goreč spovednik ter duhovni voditelj na daljavo svojim vietnamskim sobratom. Zelo skrbno in zavzeto je delal na samem sebi: v odnosu do sebe, do bližnjega in do Boga.
Ko je že napolnil 80 let življenja, ko mu je telo vedno bolj odpovedovalo, je njegov duh ohranjal čudovito svežino. O tem priča nad 6000 strani njegovih osebnih duhovnih zapisov. S tem nam govori, da nikoli ni prepozno začeti resno delati na samem sebi, da je tudi starost lahko še kako lepa, obenem pa koristna, rodovitna in potrebna!
