Predzadnji dan romanja relikvij sv. Janeza Boska po Sloveniji smo v Veržeju nestrpno pričakovali, sploh ker smo vsaj s kančkom očesa sledili dogajanju predhodnih dni. Težko pričakovani dan je prišel, niti napovedano slabo vreme ga ni zmotilo, da se ne bi otroci, mladi in starejši pripravili na obisk velikega gosta.
Popoldanski oratorijski živžav je zvabil vse osnovnošolce in druge otroke pred župnišče, kjer so jim animatorji pripravili s s. Zaliko in župnikom Jožefom pripravili bogat program, ki se je osredotočal predvsem na prihod relikvij in pripravo svete maše.
Ko so otroci in mladi zasedli prve klopi, starejši pa zadnje, se je oglasilo pritrkavanje in s ploskanjem smo relikvije pospremili v župnijsko cerkev sv. Mihaela, kjer ga je pozdravil župnik Jožef Krnc. Temu je sledil še županov pozdrav. Slavko Petovar se je oprl na bogato 100-letno salezijansko zgodovino Veržeja, kateremu krona je obisk don Boska. Zaključil je z željo, da bi ta obisk utrdil in okrepil vzgojno prizadevanje celotne družbe za našo mladino.
Slovesno sveto mašo, zadnjo ob relikvijah sv. Janeza Boska v Sloveniji, je daroval salezijanski inšpektor Janez Potočnik. Zborček sv. Janeza Boska je pod vodstvom Marjete Ivančič navdušeno napolnil že tako polno cerkev s svojim glasom, otroci z oratorija pa so popestrili sveto mašo s svojim sodelovanjem.
G. inšpektor je v pridigi obnovil prehojeno don Boskovo pot po slovenskih krajih in osebno izpovedal kar nekaj milostnih trenutkov posameznikov in skupin, ki sicer medijsko niso odmevali, a Božji Duh je deloval in še deluje. Mladim je v podobi mobitela, s katerega je najprej prebral SMS z uslišano prošnjo zakonskega para, prejetega te dni, konkretno približal pomen relikvij. Tako kot mobitel za delovanje in povezavo potrebuje baterijo, tako mi ob dotiku don Boskove urne potrebujemo vero za priprošnjo in pomoč pri svetniku.
Po sveti maši se je od cerkve do Marijanišča razvila edinstvena procesija s svečkami in urno. Kovačičeva dvorana bi morala biti enkrat večja, da bi sprejela vse farane in ostale romarje, ki so še zadnjič prihiteli k don Boskovim relikvijam in se zvrstili ob obhodu urne.
Po prejemu blagoslova Marije Pomočnice se je pričel kulturni program. S svojo iskro besedo in mislijo je Gregor Čušin razbil plehko pobožnost in nabito dvorano popeljal do korenin svoje vere. Mladi in številni ostali pa vztrajajo ob don Bosku v pesmi in molitvi.
