Nočni dež in jutranja oblačnost nista skalila načrtov, da se podamo v vinograd na najlepše opravilo jesenskih goric v Cerovcu. Prizadevni veržejski domačini, vinogradniški sosedje, zadovoljni gostje Penziona Mavrica, nekateri zaposleni in salezijanci smo tvorili kar veliko četo bračev in se zapodili med trte, ki sta jih župnik Jože in hišnik Andrej skozi vse leto vsak po svojih močeh gojila in tudi dogojila.
Prikolica se je vedno bolj šibila pod težo grozdov, ki so jih trgale vešče in učeče se roke vseh udeležencev. Vmes je padla še kakšna »mokra cota« in »okrogla pila«. Končali smo uspešno in hitro, da je Janez komaj sproti obračal dobrote s plošče. Ob zahvali vsem gre tudi povabilo, da bi se še mnogokrat srečevali ob kozarčku rujnega in se duhovno bogatili ob kelihu »Jezusove« pijače.
