Brez sence dvoma sem bil eden najboljših travnikov v okolici. Prav tako sem preskrbel dobro in hranljivo hrano za kravo in telička majhne in ubožne hiške v Becchih.
In kako bi lahko pozabil fantiča, ki je me je občasno prišel obiskat? Imenoval se je Janez. Pogled je vedno dvigoval k obzorju. Leseni plotovi, ki so me omejevali, so bili premajhni za njegove številne sanje.
Neke noči sem se znašel v Janezovih sanjah. Sonce je zašlo in noč je s svojim temnim plaščem vse zavila v tišino. V sanjah se je Janez znašel na meni. Z njim so se pojavili številni nevzgojeni mladi, ki jih še nikoli nisem videl. Grdi kriki in nesramne besede, ki so prihajali iz njihovih ustnic, so skalili mir spokojne noči. Moj mladi gospodar se je vrgel mednje. V njem je tlela velika želja, da bi nasilje spremenil v prijateljstvo. Zbrisati je želel vse tiste kletvice, zato se je začel z njimi resnično pretepati in jim zadajati udarce, vendar brez uspeha. V tistem trenutku se je položaj spremenil. Prikazal se je veličasten mož. Položil je roko na Janezovo ramo ter mu z glasom nežnega piša dejal: »Janez, ne z udarci. S krotkostjo boš lahko pomagal tem mladim.« Poleg njega se je v tem trenutku prikazala žena v bleščeče svetli obleki. Postala bo Janezova učiteljica. Ob skrivnostni ženi so se vsi tisti mladi spremenili v krotka jagnjeta.
Ko se je že svitalo in se je sonce namenilo na svojo običajno pot, sem ponovno začutil počasne Janezove korake, ki so mi teptali zeleno travo. Nenadoma mi je zbudil posebno pozornost. Z neopazno gesto je mali Janez s prsti desne roke večkrat pogladil členke prstov na levi roki. Čutil sem, da ga bolijo zaradi pretepa v sanjah. Torej je bilo nekaj več kot le sanje.
Iz zgodovine
Janez je pri devetih letih v sanjah spoznal svoj življenjski načrt. Bog ga je poklical za dobrega pastirja mladim, ki potrebujejo vodnika (Spomini na Oratorij, uvod).
Od takrat je minilo skoraj 200 let. Mnogo ljudi pozna te sanje in prihajajo k meni vsak dan. A vseeno pogrešam lahke stopnje tega fantiča! Vesel pa sem, da lahko vsak dan z vso radostjo potrjujem: Janezove sanje so postale resničnost. Zmagal je v boju s časom, premagal ovire in prepreke ter v svetu zasejal nove sanje kot travo in cvetje: preprostost, prijaznost, potrpežljivost, vzgajanje in veliko ljubezen do mladih, da lahko rastejo v veselju, gradnji novega, boljšega in pravičnejšega sveta.
José J. Gómez Palacios, Il Bollettino Salesiano