Še vedno smo tukaj. Po več kot 160. letih smo še vsi tukaj: svetopisemski citati, napisani pod arkadami vadoških hodnikov. Skupaj s staro pumpo vodnjaka ob drugem stebru in s kipom Matere Božje zadaj na steni smo neme priče očarljive, a pogosto spregledane preteklosti: le malo jih je, ki povzdignejo oči do nas.
Dobri don Bosko je takoj pomislil na ureditev prostorne verande pred svojim novim domom. Mislil je na svoje mlade. Potrebovali so prostor za igro in zabavo, ko je divjalo slabo vreme, pa tudi miren kotiček za študij in urejen prehod k učilnicam, v cerkev in v spalnice.
Nastal je nizek, a eleganten hodnik z arkadami. Rodili smo se v arkadnih lokih na steni hiše in v arkadah, kjer si je enajst stebrov podajalo roke. Don Bosko je prosil svojega zvestega pomočnika Enrio, da nas je kar najlepše napisal. Ob sredinskem stebru, je stala mobilna prižnica, s katere je don Bosko vsak večer fante pospremil k počitku z besedico za lahko noč. Pogosto je pojasnjeval pomen nas, citatov. Enako je storil tudi z gosti, s katerimi se je sprehajal po hodniku in nas predstavil kot člene svojega pravila, katerega namen je bilo lepo življenje in dobra smrt.
Nekoč je dejal: »Pod temi arkadami se ustavljajo mladi, utrujeni od igre ali teka. Gostje, ki prihajajo po različnih opravkih, tu čakajo na sprejem. Ene in druge premami radovednost, ko opazijo napise in da mine dolgčas, ji prebirajo. Citati se jim vtisnejo v misli ter tako ob svojem času doprinesejo k obroditvi zdravilnih sadov.«
Napisi na zidu nove Pinardijeve lope so prava razprava o spovedi. Prava galerija Božjega usmiljenja. Na naši strani izražamo deset zapovedi. Prvi med njimi citiram prvo zapoved: Dominum Deum tuum adorabis ei illi soli servies, veruj v enega Boga in samo njemu služi. To pomeni, da je Bog ves za nas in mi smo vsi za Boga. Tako je don Bosko živel ves za svoje fante.
Don Bosko je želel dostojno okrasiti verando svojega prvega pravega doma, zato je Petru Enriu naročil, naj z velikimi črkami napiše citate iz Svetega pisma. Hotel je, da bi tudi zidovi njegovega doma govorili o potrebi po reševanju duš. Citati so bili latinski, spodaj pa je bil italijanski prevod.
Don Bosko je bil na nas ponosen, zato je ob kasnejši širitvah Oratorija dodajal vedno nove citate iz Svetega pisma. Če bi lahko, bi najbrž celotno Sveto pismo napisal na zidove Oratorija. na nas in je moral slikati druge napise iz Biblije v kasnejših širitev na oratoriju. Mislim, da če bi bilo samo do njega bi pisal na stenah svojih govorniških celotno Sveto pismo. Danes je veliko citatov izbrisanih in prebeljenih. Za don Boska pa smo bili žive besede. Bil je vesel, ko nas je kdo opazil in ga povprašal po našem pomenu.
Ljubil je Sveto pismo kot le malokdo v njegovem času in želel je, da so nas fantje prebirali tudi na zidovih ter si nas tako vtisnili v svoja srca.