Župnijska cerkev

Arhitektura

Cerkev svetega Mihaela nadangela je kvalitetna baročna arhitektura, ki je pomembna tudi zaradi lege sredi tržne naselbine.

Takoj po vhodnem portalu iz brušenega terasa (iz leta 1957) stopimo v križno obokano zvonico (prostor pod zvonikom), odkoder vodijo kamnite stopnice mimo okna z znamenito letnico na pevski kor. Pravokotni kamniti portal pa nas popelje v cerkev samo. Ladjo pokriva obokani strop, s tremi pari sosvodnic in štirimi oprogami, vse to pa počiva na dupliranih pilastrih s profilnimi kapiteli. Zidana pevska empora počiva na dveh toskanskih stebrih in treh križnih obokih.

Ladja prehaja v prezbiterij skozi členjeni polkrožni slavolok. Prezbiterij je obokan s parom sosvodnic in tristranim zaključkom, ki počiva na enakih pilastrih kot ladja.
Cerkev je 20 m dolga, 6 m široka in 10 m visoka.

 

Poslikava

Vso notranjščino krasi figuralno dekorativna slikarija, delo Feliksa Barazzuttija iz Gradca, iz leta 1884.

 

Oprava

Od notranje oprave, ki se omenja 1617, se ni ničesar ohranilo. Vsa oprava je kasnejše delo.

Veliki oltar

Glavni ali veliki oltar ima nastavek ločen od oltarne mize. Nastavek se ravna po zaključnih stenah, nosita ga dva para stebrov s popolnim ogredjem, ki se v sredi v obliki grede usločuje. Oltar je delo iz sredine 18. stoletja.

Sledi atektonska atika s skupino Svete Trojice in z množico angelov v oblakih.

V nastavku je v osrednji polkrožni niši kip svetega Mihaela nadangela, ki ga je leta 2012 strokovno restavriral univerzitetni restavrator Pavlinc iz Ljubljane. Na levi je sveti Matej apostol, na desni pa mučenec sv. Lovrenc. Oba kipa je leta 2013 strokovno restavrirala restavratorska družina Kavčič iz Šentjošta nad Horjulom. 

Kipa svetega Jožefa ob svetem Mateju in svetega Gregorja Velikega (papeža) ob svetem Lovrencu, pa še čakata na prepotreben restavratorski poseg.

Tabernakelj z dvema adorantoma (angela, ki častita Najsvetejše) je zgodnjeklasicistično delo iz konca 18. stoletja. Predelan je bil leta 1884.

Stranska oltarja sta postbaročna iz leta 1884. Njuna kompozicija je običajna, nastavek stebriščen, atika atektonska.

Boštjanov (Sebastijanov) oltar

Desni oltar je posvečen svetemu Sebastijanu, ob njem pa sta sveti Rok na levi in sveti Florijan na desni. Sveti Rok je bil verjetno izdelan za neki drugi oltar, saj je rezbar moral njegovo desno stran (plašč) kar precej "obsekati", da ga je lahko postavil med nišo in stebrom. Kipe je leta 2011 obnovil restavrator Vene iz Škocjana na Dolenjskem.

V atiki Sebastijanovega oltarja je luneta s podobo svetega Cirila.

Marijin oltar

Levi, Marijin oltar je iz leta 1797, njegov prednik pa celo iz leta 1776. Ob čudovitem kipu Marije z Jezusom in žezlom (Marija Pomočnica) stojita še starša Device Marije, sveti Joahim na levi in sveta Ana na desni. Kipe je leta 2006 strokovno restavriral univerzitetni restavrator Pavlinc iz Ljubljane.

Marijin kip ima zanimivo zgodovino. Ko je nova jugoslovanska oblast leta 1947 nacionalizirala Marijanišče, so Verženci od tam rešili lep kip Marije Pomočnice in ga dali v ta oltar, to Marijo pa so umaknili in nekaj časa se je "potikala" po privatnih stanovanjih.

Ob vrnitvi Marijanišča salezijancem, so ti "odnesli" svojo Marijo Pomočnico nazaj v Marijanišče. Takrat so spet "poiskali" stari kip in ga postavili v oltar.

Čar in lepoto te Marije je "odkril" restavrator Pavlinc, ki je leta 2005 kip sijajno restavriral.

V atiki Marijinega oltarja je luneta s podobo svetega Metoda.

Orgle

Prvotne orgle so bile iz leta 1778 in naj bi bile delo znamenitega mojstra Kafke iz Maribora. Od njih ni ostalo nič. Druge so bile iz leta 1870. Od njih bi se še našla kakšna piščal na podstrešju. Sedanje pa so delo Jenkove orglarske delavnice iz leta 1990.

Križev pot

Križev pot je delan po Fuerichu ter je delo že omenjenega Feliksa Barazzuttija iz leta 1885. Krutost Rimljanov in njihovih hlapcev je zelo nazorno prikazana. Sramotenje judovskih verskih starešin dobiva kar nekam sodobne geste.

V nišah, kjer so bili nekoč stranski vhodi v cerkev, sta danes zelo stari podobi Srca Jezusovega in brezmadežnega Srca Marijinega, ki nazorno kažeta strokovnost univerzitetnega restavratorja Pavlinca iz Ljubljane.