Vigilija praznika Marije Pomočnice

Veržej
23.05.2015
Nebo je ravnokar zaprlo svoja nederja in mrak se je začel spuščati na veržejske ravnice, ko se je Marijanišče odelo v praznično podobo. Praznovanje Marije Pomočnice je v Veržeju staro vsaj toliko kot ustanova, ki nosi njeno ime, če ne še starejše.

Večinoma domačini so Kovačičevo dvorano napolnili skoraj do zadnjega sedeža. K njej so poromale tudi sestre Hčere Marije Pomočnice iz Murske Sobote s svojo inšpektorialno predstojnico. Preprosto, a bogato sveto mašo, so s petjem obogatili člani moške vokalne skupine KD Slavko Osterc pod vodstvom Tatjane Rozmarič Poštrak.

V jedrnati pridigi se je voditelj Marijanišča, Grega Valič, najprej ustavil ob zgodovinskih dejstvih, ko je Marija Pomočnica posegla v človeške in cerkvene dogodke ob turških vpadih in papeževem ujetništvu pod Napoleonom. Tudi don Bosko, izredni častilec Marije Pomočnice, je na vrh kupole bazilike v Valdoccu rajši postavil kip Marije Pomočnice kot pa strelovod. In cerkev stoji že več kot 150 let. A najpomembnejši Marijin zgled za nas danes, ko so nas polna usta (in srce) pravic in svobode, manjka pa nam Marijine ponižnosti in razdajanja. Zato smo še vedno bolj nesrečni kot srečni, saj nas svoboda brez povezanosti z bližnjimi ne bo nikdar zadovoljila.

Po sveti maši se je v cerkev razvila čudovita procesija z Marijinim kipom, ki so ga osvetljevali plameni sveč romarjev. Rožni venec se je zgubljal v kramljanju novosti in novičk vedno radovednih ljudi, a pot je bila kratka in le še polovica jih je prispela v župnijsko cerkev, kjer so Marijo ta večer še zadnjič počastili z njenimi litanijami v upanju na zarjo novega in sončnega jutra …