Poslednja sem. V špranji te šatulje ležim pozabljena že več kot sto let. Nikoli me ni nihče odkril. Sem ena prvih, ki jih je oblikoval tisti bogoslovec vedrega videza in skodranih las. Vsi so dejali, da smo čudežne. In res je tako. Po svojih sestricah sem videla izredna ozdravljenja. Kljub vsemu smo bile le kroglice iz kruhove sredice z nekaj rjavega sladkorja. A Janez Bosko, bogoslovec, ki nas je pripravil, nas je uporabil na zelo moder način: ozdravljal je bolnike!
Seveda je bil recept bolj zahteven. Bolnik, ki se je želel poslužiti naše izredne zdravstvene moči, se je moral priporočiti Mariji, prejeti zakramente in zmoliti Zdrava Marija, Pozdravljena Kraljica in druge molitve k Mariji. Predpis kombinacije zdravil in molitev je včasih veljal tri dni, včasih devet. Tudi najbolj bolni so ozdraveli. Ne vem ali zaradi našega zdravstvenega učinka ali zaradi molitev k Mariji, toda sloves bogoslovca zdravnika se je hitro razširil. Vedno več ljudi je hitelo k novemu zdravniku. Včasih se jih je pred njegovimi vrati nabralo za celo vrsto. Vsi so brezpogojno zaupali njegovim čudežnim kroglicam. Vse je pripisoval Marijinemu posredovanju, vendar smo k temu pripomogle tudi me.
Verjetno bi postale slavne in kdo ve, koliko priznanj bi dobile, a je bogoslovec skrbno skrival to svojo iznajdbo in našo sestavino. Takšen pač je bil: dober in ni želel nikakršnega občudovanja. Tudi ko je postal don Bosko, po duhovniškem posvečenju, je v cerkvenem konviktu v Turinu nadaljeval z izdelavo čudežnih kroglic. Bile smo vesele. Vedele smo, da se za njegovim preprostim receptom skrivata Marijin nasmeh in sladkost.
Iz zgodovine
V Življenjepisnih spominih Janez Garino pripoveduje: »Bilo je leta 1862, ko sem dobil vročino, ki me je počasi spravila v posteljo, da nisem mogel več slediti filozofskim študijem. Don Bosko mi je dal šatuljo kroglic z navodilom, naj vsako jutro vzamem tri in ob vsaki zmolim Zdrava Marija. Upošteval sem njegova navodila in vročina je popolnoma izginila. Od tedaj pa do danes (6. maja 1888) nisem nikdar več imel vročine.« (Memorie Biografiche VII, 159)
Neki gospod Turco, ki je ozdravel za akutno vročino, se je podal v Turin na obisk k don Bosku, da bi se mu zahvalil. Dejal mu je, da je njegov lekarnar po analizi kroglic odkril, da je to le kruh, zato ga je prosil za razkritje skrivnosti njegovega zdravljenja. »Ste z vero trikrat zmolili Pozdravljena Kraljica?« ga vpraša don Bosko. »Oh, seveda!«, odgovori gospod. »Točno to je skrivna sestavina!«, zaključi don Bosko.
Od tedaj se je don Bosko posluževal le še učinkovitosti blagoslovov.